Hčerka si je omislila umetne trepalnice
Pred enim letom je odšla hčerka študirati v Ljubljano. Kljub temu, da pride skoraj vsak vikend domov, je hiša tako prazna brez nje. Je edinka in nama je obema z možem čudno ker jo ni doma. Vsak teden komaj čakava da pride težko pričakovani petek. Zadnje čase je postala prava mestna dama. Domov hodi zelo urejena, spremenila je stil oblačenja, skoraj je nerazpoznavna. Moram sicer priznati, da ji zelo pristoji stil oblačenja, ki si ga je izbrala.
Prejšnji vikend je prišla domov in na njej je bilo nekaj drugače kot po navadi, vendar nisem ugotovila kaj. Vprašala sem jo, če si je pobarvala lase, če se je malo ostrigla ali je na sebi spremenila kaj drugega. Nasmehnila se je in povedala, da ima umetne trepalnice, zraven pa je trepnila z očmi. Pogledala sem malo bolje in videla, da ima res umetne trepalnice, sicer ne nekih zelo velikih in izstopajočih, ampak zelo lepe. Njene oči so bile tako lepo poudarjene, da nisem mogla verjeti, da nisem takoj ugotovila.
Vprašala sem jo ali jo nič ne moti, ker ima dodatno težo na vekah, občutek imam, da bi mene umetne trepalnice zelo motile. Rekla je, da jo je motilo samo prve pol ure in da se je potem zelo hitro navadila na njih. Zanimalo me je na kakšen način si umetne trepalnice namesti, pa mi je razložila, da si jih na veke prilepi s posebnim lepilom. Da ko ta postopek nekajkrat ponoviš, postane rutinski.
Priznala sem hčerki, da si tudi sama že dolgo želim dolge in goste trepalnice, vendar nimam poguma, da bi kaj ukrenila v tej smeri. Ponudila se je, da mi jih prvič nalepi ona, ki je tega že vajena in da lahko to stori takoj, ker ji ima s sabo. Umaknili sva se v kopalnico in hčerka je namestila umetne trepalnice na moje veka. Bila sem presenečena in navdušena nad svojim izgledom v ogledalu, zato sem jo prosila, če me bo naučila, kako naj drugič to opravim sama.…
